Pripombe na “Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ter o kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami”

Društvo specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije/
Društvo defektologov Slovenije
Vojkova 41
1000 Ljubljana

Datum: 06.02.2006

REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO
Kotnikova 38
1000 Ljubljana

ZADEVA: Pripombe na Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ter o kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami

in

pripombe in predlogi na Pravilnik o dodatni strokovni in fizični pomoči za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami

Spoštovani,

Društvo specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije/Društvo defektologov Slovenije združuje specialne in rehabilitacijske pedagoge/defektologe po strokovni izobrazbi, socialne pedagoge in druge strokovne sodelavce s področja vzgoje, izobraževanja, zdravstva, varstva, usposabljanja in zaposlovanja oseb s posebnimi potrebami. Društvo združuje preko 1000 članov iz vse Slovenije.

Naše društvo v okviru svoje dejavnosti, na različnih javnih posvetih in okroglih mizah že več let daje pisne pobude in opozarja na neusklajenost med podzakonskimi akti in inkluzivno politiko vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami.

Ob Pravilniku o spremembah in dopolnitvah pravilnika o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ter o kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami in Pravilniku o dodatni strokovni in fizični pomoči za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami dajemo ponovno pobudo, da bi bila zagotovljena ustrezna strokovna pomoč vsem otrokom s posebnimi potrebami, ki jo za svoj uspešen razvoj potrebujejo. Na formalno pravni in izvedbeni ravni.

1. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ter o kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami

Predlagamo, da se s Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah pravilnika o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ter o kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami ne ukinja skupine otrok, ki za uspešni razvoj in s tem učenje, nujno potrebujejo dodatno učno in tudi dodatno strokovno pomoč.

Utemeljitev:

Otroci z mejnimi učnimi sposobnostmi se šolajo z vrstniki v osnovnih šolah. Njihove v povprečju nižje sposobnosti, v primerjavi z drugimi vrstniki in neharmoničen razvoj, v veliki meri otežujejo proces učenja. Ti otroci so sposobni na odgovarjajoči način funkcionirati v nizu različnih aktivnosti, čeprav občasno ali v posameznih obdobjih razvoja kažejo težave v zadovoljevanju zahtev okolja. Pogosto doživljanje neuspeha v teh situacijah – če so zahteve enake kot za ostale in/ali če so skupaj z vrstniki, pogojujejo občutke negotovosti, manjvrednosti, kar jim lahko otežuje izvrševanje predvsem novih nalog. Prav zato so ti otroci pri reševanju nekih problemskih situacij (tudi zelo elementarnih) odvisni od pomoči drugih. Zato lahko v večini le ob prilagojenem izvajanju in ob ustrezni strokovni pomoči dosegajo minimalne standarde znanja naše osnovne šole.

S predlaganimi spremembami – z ukinjanjem skupine otrok z mejnimi učnimi sposobnostmi in s tem ukinjanjem prilagoditev izvajanja in dodatne učne in strokovne pomoči tem učencem, predlagatelj učence, ki bi ob ustreznih prilagoditvah in pomoči lahko dosegali minimalne standarde znanja, načrtno postavlja v neenakovreden položaj in načrtno onemogoča uspešnost njihovega izobraževanja. Možnost, ki je kot prehodna rešitev ponujena v 5. členu, velja namreč le za »izjeme«, posameznike. Kriteriji, kdo smejo biti te izjeme pa niso opredeljeni.

S predlaganimi spremembami bodo prav tisti učenci, ki jim je bilo prilagojeno izvajanje programa z dodatno strokovno pomočjo v prvi vrsti namenjeno (učencem z učnimi težavami), ostali brez vsake pomoči. Možnost, da bi jih umestili kot učence s težavami na posameznem področju učenja pa kriteriji ne dopuščajo.

2. Pravilnik o dodatni strokovni in fizični pomoči za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami

K 4. členu

Predlagamo, da se v 4. členu navedejo tudi otroci z mejnimi intelektualnimi sposobnostmi, ki se jim obseg (do 5 ur tedensko) nikakor ne sme zniževati.

Utemeljitev:

Glede na zapisano besedilo, otroci, ki jih komisije za usmerjanje opredelijo kot otroke z mejnimi intelektualnimi sposobnostmi (Pravilnik o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ter o kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 54/2003)), ali »izjemoma« ponovno potrdijo kot otroke z mejnimi intelektualnimi sposobnostmi v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem (Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ter o kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami), v skladu s tem pravilnikom nimajo nobene osnove za izvajanje dodatne strokovne pomoči.

Zniževanje zgornje meje obsega pomoči lahko za marsikaterega otroka, katerega sposobnosti so mejne, vodi v nezmožnost premagovanja učnih zahtev, ki bi jih z nekoliko več pomoči lahko usvojil in nadalje v nenehno doseganje neuspehov. Potrebe te skupine otrok niso manjše temveč drugačne od potreb po pomoči drugih skupin otrok, usmerjenih v program prilagojenega izvajanja in dodatne strokovne pomoči.

K 8. členu

Predlagamo, da se v 8. členu opredelijo težje oblike primanjkljaja, ovire oziroma motnje.

Utemeljitev:

Kdaj je neka oblika primanjkljaja, ovire oziroma motnje lažja, težja, zelo težka ipd. v kombinaciji z neko drugo motnjo ali težavo si lahko vsak posameznik predstavlja drugače. Zato menimo, da bi zaradi enotnejšega razumevanja, te oblike bilo potrebno jasneje opredeliti.

K 9. členu

Mnenje:

Izvajalci dodatne strokovne pomoči so po navodilih Ministrstva tako rekoč vsi strokovni delavci. Kaj pomeni/obsega dodatna strokovna pomoč in kdo je usposobljen za izvajanje neke vrste dodatne strokovne pomoči, pa ni natančno definirano. Samo specialni in rehabilitacijski pedagogi/defektologi so z vidika svoje stroke dodatno strokovno pomoč tudi definirali. Ko bodo, izhajajoč iz svojega strokovnega področja, dodatno strokovno pomoč definirali tudi strokovnjaki drugih strokovnih področij (vzgojitelji učitelji, socialni delavci, psihologi, …), bodo komisije lažje in ustrezneje opredeljevale vrsto in število ur dodatne strokovne pomoči za posameznega otroka s posebnimi potrebami.

Spoštovani,

žal nam kratek rok za pripombe na oba pravilnika omejuje poglobljeno analizo posameznih členov, zato so tokrat naše pripombe splošne. Dovolite pa, da vas v zaključku opomnimo na še en zelo pomemben vidik neenakopravnosti v našem prostoru. To je pravica do ustrezne strokovne pomoči otrokom s posebnimi potrebami, ki niso vključeni v institucionalno obliko predšolske vzgoje.

Lepo pozdravljeni!

Predsednica
Društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije

mag. Lidija Kastelic

V vednost:
– Članom Društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije
– Varuhu človekovih pravic