Dopis ministru dr. Zveru

ZADEVA: Ponovna pobuda društva za sodelovanje

Spoštovani gospod minister!

V mesecu juniju 2005 je Društvo specialnih in rehabilitacijskih pedagogov zaprosilo vas spoštovani minister, za skupno srečanje vseh odgovornih strokovnih delavcev v praksi.

Na osnovi našega skupnega srečanja v mesecu juliju 2005 na Ministrstvu za šolstvo in šport smo se dogovorili, da bomo probleme, odprta vprašanja in morda tudi naše predloge skupaj razreševali, saj je področje strokovnega dela z osebami s posebnimi potrebami izredno specifično. Dogovorjeno je bilo, da bo Ministrstvo za šolstvo in šport v jesenskem obdobju najprej pristopilo k sistematičnemu preverjanju ustreznosti zakonodaje na našem področju  in nas tudi povabilo k sodelovanju.

V Rogaški Slatini smo na 3. kongresu Društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov kritično analizirali delo v štiriletnem obdobju.
Iz poročil je razvidno, da člani društva opozarjajo na že znane probleme in dileme, katere pa ne moremo več prepuščati samo politiki vodenja področja, pač pa je potrebno k razreševanju posameznih problemov pritegniti v naše skupno delo tudi priznane strokovnjake iz prakse.

Ker nam je znano, da se bo celotna Zakonodaja na področju usmerjanja oseb s posebnimi potrebami ponovno prevetrila vas prosimo, da nas povabite k sodelovanju, pošiljamo pa vam tudi naše skupne zaključke s 3. kongresa in vprašanja delegatov:

Društvo Specialnih in rehabilitacijskih pedagogov že vsa leta opozarja na neskladje med sprejeto koncepcijo vzgoje in izobraževanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami in izvedbenimi rešitvami  Ministrstva za šolstvo in šport.

Ugotavljamo, da kljub javnim razpravam in številnim dopisom s strokovno utemeljenimi rešitvami, ministrstvo brez razprav in odgovorov sprejema določila, ki osebam s posebnimi potrebami ne zagotavljajo ustrezne osebnostne rasti oziroma jo celo ovirajo. Tako tudi pred nedavnim znižani obseg dodatne strokovne pomoči pomeni, da skupina otrok v osnovni šoli, ki so po svoji biopsihosocialni celoti v mnogih segmentih, v razvoju in v funkcijah specifični in ne sodi v skupino otrok s primanjkljaji na posameznem področju učenja, ne bo imela enakih možnosti za svoj razvoj.  In ne samo to, onemogočanje spremljevalcev in drugega učitelja oz. varuha-negovalca v oddelku učencem, ki to potrebujejo, ohromi delo cele skupine in onemogoča ali ovira ustrezno izvajanje programov za vse druge učence.

Ugotavljamo, da ob nedodelanih kriterijih in splošni nedoslednosti delovanja komisij za usmerjanje, ob problemih usmerjanja posameznih skupin otrok s posebnimi potrebami, pravic, ki jih imajo starši in šole (v OŠ vključenih vedno več otrok, za katere predvidevamo, da minimalnih standardov programa ne bodo mogli usvojiti), ministrstvo dodaja še pravico izvajanja dodatne strokovne pomoči kateregakoli strokovnega delavca v vrtcu in na šoli, ne da bi le-to natančno opredelili. Ob tem, da ministrstvo zahteva, da se učitelje in vzgojitelje s kratkimi izobraževalnimi programi usposobi za delo z vsemi vrstami (in različnimi stopnjami) otrok s posebnimi potrebami. To je odraz nespoštovanja oseb s posebnimi potrebami in tudi naše stroke.

Specialni in rehabilitacijski pedagogi smo dodatno strokovno pomoč z vidika svoje stroke definirali in jo javno predstavili. Ministrstvo sprašujemo, kaj obsega dodatna strokovna pomoč učitelja športne vzgoje, kemika, slavista, … vzgojitelja, pedagoga in drugih strokovnih delavcev šol in vrtcev?

Opozarjamo, da še vedno niso dokončani programi za posamezne skupine otrok in učencev s posebnimi potrebami!

Udeleženci izražamo zadovoljstvo, da je za osebe z zmernimi, s težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju sprejet program vzgoje in izobraževanja do 21 leta z  možnostjo podaljšanja izobraževanja. S tem imajo te osebe končno uveljavljeno svojo temeljno pravico do izobraževanja v skladu z njihovimi telesnimi in duševnimi posebnostmi. In s tem so končno v enakopravnem položaju z drugimi učenci in dijaki.
V skladu s številnimi mednarodnimi deklaracijami, Konvencijo o otrokovih pravicah OZN, Ustavo RS, ki določajo, da imajo otroci z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju pravico do izobraževanja in usposabljanja za dejavno življenje pa pričakujemo, da je izobraževanje vseh teh otrok in mladine, integralni del šolskega sistema. Tudi tistih otrok in mladostnikov, ki so se, strokovno povsem neutemeljeno, znašli v socialnih zavodih. To se zahteva od sodobne demokratične in pravne države.
Ministrstvo sprašujemo, kdaj bo izvajanje Posebnega programa v celoti zaživelo in kakšne so namere ministrstva v zvezi z izvajanjem in izvajalci Posebnega programa (temeljnega in podaljšanega)?

Delegati 3. kongresa Društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov pozivamo ministrstvo, da se na  zastavljeno pobudo in zastavljena vprašanja odzove.

Spoštovani gospod minister, lepo bi prosili, da upoštevate naše dileme in vprašanja, ki izhajajo iz potreb otrok s posebnimi potrebami, saj bomo le na ta način lahko dosegli želene rezultate.

Ljubljana, 30.03.2006

mag. Lidija Kastelic
predsednica društva specialnih in
rehabilitacijskih pedagogov Slovenije