V spomin Janu Ulagi

Dragi Jan !

Beseda TIŠINA se je naselila v tišini kot kamen, nemo se je zaprla pot… v mir in tihoto, kjer več nič ne boli, je omahnil naš dragi in spoštovani kolega mag. Jan Ulaga.

Ne najdem pravih besed, s katerimi bi se ti kot dolgoletnemu članu Društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije še zadnjič zahvalil za tvoje strokovno, predano, marljivo in vestno delo, saj si bil več kot 20 let v ožjem vodstvu Društva in od leta 1994 do 2002 tudi predsednik. Društvo je pod tvojim vodstvom dobilo novo podobo. Tvoja pomembna dejavnost je bila v sodelovanju s pristojnimi državnimi ustanovami, znotraj strokovnega združenja pa pri pripravi predlogov za reformo šolske zakonodaje in strokovnih gradiv, pri utemeljevanju ožjega strokovnega področja ter pri skrbi za razvoj stroke.

Bil si pobudnik in dolgoletni organizator, sedaj že tradicionalnih Izobraževalnih dnevov specialne in rehabilitacijske pedagogike – defektoloških izobraževalnih dnevov – strokovne konference področja ter  vsakoletnega enodnevnega množičnega kulturno – družabnega srečanja članov Društva, ki se vsako leto izvajajo v drugem kraju v Sloveniji.

Kot predsednik si vodil Komisijo za pripravo novega Posebnega programa vzgoje in izobraževanja  in s tem več možnosti za enake pogoje te skupine oseb – izobraževanje do 21. leta. Želel si, da bi v Sloveniji pripravili NACIONALNI PROGRAM področja vzgoje in izobraževanja otrok, mladostnikov in odraslih s posebnimi potrebami. Vseskozi si se boril za pravice otrok in staršev, kajti aktivno si desetletja sodeloval s SOŽITJEM – Zvezo društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem  razvoju.

V zadnjem obdobju si bil član Predsedstva in GO Društva in izredno dejaven kot predsednik Komisije za razvoj področja.

Sledil si cilju vključevanja otrok, mladostnikov in odraslih s posebnimi potrebami v življenje in delo.

Za svoje bogato strokovno delo si v letu 2003 dobil najvišje strokovno priznanje v državi – Plaketo Antona Skale, v letu 2007 pa nagrado za življenjsko delo na področju šolstva v Republiki Sloveniji.

” Vsi ljudje smo prah, nekateri so zlati prah “… zato ostane tako trden spomin na ljubezen in na vse dobro, kar je bilo narejenega s strani dragega človeka, dobrega vodje in prijatelja. Spomin na SRCE drage osebe, ki je BILO, utripalo ne samo zase, temveč tudi za druge.

In danes naj ti rečem še enkrat hvala:

ker si bil med nami, za vse tvoje besede, dragocena razmišljanja in poti iskanja, za pomoč, za tvoje sodelovanje in posedanje s tabo, za navdušenje in voljo do življenja, za tvojo veselost, prešernost in ljubezen, s katero si nas grel, za toplino, občutljivost in globoko čustvenost do vsega, kar človeka hudega doleti.

Moram reči dragi Jan še tole:

TAM, kjer srce hrani najdražje, kar mu je bilo darovano, bomo ohranili tvoj lik z ljubeznijo. Le kako naj se zrahljajo vezi, ki jih je dolgoletno prijateljstvo stkalo okrog tebe ?

Zapustil si nam bogato dediščino: svetal vzgled, kako je predvsem življenje za druge, vredno življenja. Odhajaš. Za vedno… A ostajaš za vedno tudi v našem spominjanju nate. Ostajaš v naših srcih in pod streho naših domov. Za vedno !

Bil si in bil je tvoj čas, bogat in plemenit. Ugasnila je luč življenja in prižgala se je LUČ SPOMINA. Jan, ostajaš nepozaben ! Kot da bi poslušal pesem Jožeta Privška ob nežni melodiji:

“…in zdaj brez tebe

DAN je NOČ,

brez tebe SMEH je JOK,

brez tebe vse je nič. “

 

Kje so tisti dobri časi, ki so polnili naša  srečanja z delom, smehom, prijateljstvom… In z veseljem do vrha polnim ‘!

Hvala za vse.

Življenje te je imelo rado in imeli smo te radi. A v živih je vseh začetek tudi konec. Naj ti bo počitek lahek !

Iskreno sožalje izrekam vsem Tvojim v imenu vseh članov Društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije in v svojem osebnem imenu.

 

 

Tine Kralj

Ljubljana, 11. avgust 2008

Word dokument: V_spomin_Jan