Zaključki izobraževalnih dni 2007

Društvo specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije/Društvo defektologov Slovenije

XV. izobraževani dnevi specialne in rehabilitacijske pedagogike/defektološki izobraževalni dnevi
Rogaška Slatina, 2007
»Agresija-pozitivna energija«

 

ZAKLJUČKI

Ugotavljamo, da smo delavci v slovenskem šolstvu premalo podkovani v znanju za preprečevanje nasilja in agresivnega vedenja v šolah in v učnem procesu. Za kvalitetno preprečevanje nasilja, ki izvira iz primarnega čustva – jeze je potrebno pravilno in pravočasno obravnavanje, za kar pa ni dovolj časa ali pa je premalo informacij. Jeza nas spremlja od zgodnjega otroštva in je nujno potrebna reakcija subjekta za preživetje. Jeza in agresija sta vedno odgovor na neko frustracijo. Otroku oziroma osebi dajeta znak za takojšno intervencijo in spremembo. Sta čustvi enako kot ljubezen ali želja po nečem.

Za kvalitetno delo je nujno potrebno sodelovanje s starši otrok (kar pomeni, da starše cenimo, jih enakovredno vključujemo pri izdelavi individualiziranega programa), s tem pa si pridobiti  sliko o otrokovem položaju v družin, v razredu oziroma na šoli, o otroku samem in o starših.

Specialni in rehabilitacijski pedagogi/defektologi  se pri svojem delu ves čas srečujemo z jezo, agresijo, besom, upiranjem in nasiljem. Tudi sami se pri tem razjezi, razburi … Za kvalitetno delo pa je potrebno da svojo jezo ne samo obvladamo, pač pa jo tudi razumemo. Le tako bomo lahko svojo jezo obvladali, jo pravočasno in na primeren način sprostili, ter se osvobodili občutka krivde.

Priporočamo
da vsak posameznik in vsak kolektiv išče načine, možnosti, poti in tehnike kako si v specifičnih okoljih in prilikah pomagati, da bi lahko še bolje pomagali drugim. Posebno poudarjen je pomen spoznavanja samega sebe, prepoznavanje in obvladovanje jeze in odpravljanje psihosocialnih stresorjev.

Predlagamo
– Strokovnim delavcem oziroma ustanovam naj se omogoči/zagotovi pomoč v obliki supervizije in drugih znanih mehanizmov za razreševanje kriz.
– V pogojih, ko otroci prihajajo iz nefunkcionalnih družin, kjer se o težavah ne pogovarjajo, mora šola postati prostor, kjer ima otrok možnost izraziti probleme, ki ga težijo in omejujejo pri optimalnem funkcioniranju v šoli.
– Specialni in rehabilitacijski pedagog ne more biti malo mama, mali terapevt, malo pravnik malo zdravnik – svetovalni delavci naj bi bili tisti, ki naj bi se usposabljali za terapevtsko delo.

Najbolj preživetvena in zmogljiva strategija odzivanja strokovnih delavcev na agresivno vedenje njihovih učencev je socializacija učenčeve agresivnosti!
Zaključke zapisala: Urška Pušnik in Peter Pal.