Poročilo o delu Društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije/Društva defektologov Slovenije v obdobju 2002-2006

POROČILO O DELU
DRUŠTVA SPECIALNIH IN REHABILITACIJSKIH PEDAGOGOV SLOVENIJE/
DRUŠTVA DEFEKTOLOGOV SLOVENIJE V OBDOBJU 2002-2006

Predlog

Društvo specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije/Društvo defektologov Slovenije je v obdobju 2002-2006 uresničevalo in izvajalo štiriletni program oziroma smernice za delo sprejete na drugem Kongresu DDS dne 14. maja 2002 ter na Občnih zborih Društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije/Društva defektologov Slovenije vsako leto sprejete plane dela oziroma skupne akcije in naloge.

Delo društva je potekalo v okviru glavnega odbora društva, stalnih komisij, delovnih skupin in v okviru posameznih sekcij društva. Obravnavani so bili različni skupni problemi, ki so zadevali tako skrb za strokovno rast in razvoj strokovnega dela, skrb za osebnostno rast specialnih in rehabilitacijskih pedagoginj in pedagogov ter socialnih pedagoginj in pedagogov, zakonskih in normativnih podlagah za delo, izvajanja založniške in kulturne dejavnosti ter različnega sodelovanja z drugimi organizacijami doma in v tujini.

Po posameznih področjih dela oziroma skupnih nalogah društva sprejetih v vsakoletnih programih dela so bile izvedene naslednje naloge oziroma aktivnosti.

1. Razvojna vprašanja in uveljavljanje nove zakonodaje področja

1.1
Osrednja razvojna aktivnost društva je v letih 2002 do 2006 bila usmerjena v aktualno problematiko o mestu in vlogi naše stroke ter skrbi za osebe s posebnimi potrebami ob uvajanju nove koncepcije vzgoje in izobraževanja oseb s posebnimi potrebami.

Posebej aktivno s svojimi stališči je bilo društvo pri uveljavljanju programov za predšolske otroke s posebnimi potrebami, ter pri zagotavljanju pogojev za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Tako smo v letih 2002 – 2004 Ministrstvo za šolstvo znanost in šport preko dopisov in dveh internih pogovorov z ministrom, opozarjali na:

potrebo po zagotavljanju celotnega kontinuuma oblik izobraževanja oseb s posebnimi potrebami, tudi oseb z motnjami v duševnem razvoju,

na izvajanje posameznih členov Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, opredelitev pogojev za izvajanje posameznih programov ter na pripravo seznama mreže šol, ki izvajajo različne programe (nižji izobrazbeni standard, posebni program vzgoje in izobraževanja),

na zahteve inkluzivnega šolanja ter neusklajenost podzakonskih aktov z novo koncepcijo vzgoje in izobraževanja,

na neenake možnosti posameznih oseb s posebnimi potrebami (predšolska vzgoja),

na nove naloge, mesto in vlogo naše stroke.

V letu 2005 smo skupaj s SOUS in SVIZ-om predstavili ministru za šolstvi in šport, dr. Zveru in njegovim svetovalkam aktualna vprašanja s področja:

usmerjanja oseb s posebnimi potrebami,

programov vzgoje in izobraževanja oseb s posebnimi potrebami,

zakonodaje oziroma podzakonskih predpisov,

mreže in organizacije centrov/zavodov za vzgojo in izobraževanje in usposabljanje oseb s posebnimi potrebami ter

statusa delavcev v centrih/zavodih za vzgojo izobraževanje in usposabljanje oseb s posebnimi potrebami.

Na skupnem srečanju je minister predlagal ustanovitev strateškega sveta, ki bi aktivno sodeloval pri razreševanju omenjene problematike. Dogovor še ni realiziran.

V okviru spremljanja zakonskih določil s področja zdravstvenega varstva, smo se v letu 2005 odzvali s predlogom in utemeljitvijo umestitev zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebami kot zagotovljeno plačilo zdravstvenih storitev iz naslova obveznega zavarovanja zavarovanim osebam.

1.2
V letu 2002 je bila v razpravi organov DDS – razvojna komisija in na Občnem zboru izpostavljena terminologizacija v defektologiji. Ugotovljeno je bilo, da je pri gradnji ustreznega besedja ob spreminjanju terminov in terminologizaciji potrebno upoštevati več ravni izrazja (področno, strokovno in znanstveno raven). Zato je Občni zbor predlagal Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, njenemu oddelku za defektologijo, da spremembo strokovnega naslova pripravi na podlagi poglobljenega proučevalnega in interdisciplinarnega dela ter ob upoštevanju strokovnih prispevkov.

V prvi polovici leta 2003 smo v sodelovanju s Pedagoško fakulteto Univerze v Ljubljani organizirali okroglo mizo z naslovom »Mesto in vloga defektologa«. Ker se je prav tedaj v kontekstu prenove vzgoje in izobraževanja stok s posebnimi potrebami pri nas to vprašanje zelo aktualiziralo, smo zaključke okrogle mize posredovali Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport ter vsem drugim odgovornim oziroma udeleženim organom in institucijam. Pomembnejši prispevek okrogle mize je v definiranju dodatne strokovne pomoči strokovnega delavca – defektologa.

Skladno s programom aktivnosti ob mednarodnem letu invalidov smo isto leto 2003 skupaj s Skupnostjo organizacij za usposabljanje Slovenije ter Pedagoško fakulteto Univerze v Ljubljani, organizirali okroglo mizo z naslovom »Deinstitucionalizacija kot eden od pogojev vključevanja oseb s posebnimi potrebami v socialno okolje«. V strokovno in interesno zelo raznoliki udeležbi smo skušali opredeliti pomen pojma deinstitucionalizacija ter prepoznati njegove praktične implikacije. Pomembno sporočilo okrogle mize je – ne deinstitucionalizirati institucije temveč življenja v njej.

V letu 2004, smo v skladu s preimenovanjem stroke, na Občnem zboru potrdili preimenovanje Društva defektologov Slovenije v Društvo specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije/Društva defektologov Slovenije. Za začasno ohranitev naziva društva ob spremenjenem nazivu smo se odločili zaradi prepoznavnosti društva. V tem letu smo izvedli vrsto aktivnosti, ki jih je narekovalo preimenovanje društva (registracija, uskladitev besedil v pravilih, pravilnikih in drugih aktih).

V sodelovanju z Državnim svetom RS in državnim svetnikom dr. Zoltanom Jan, smo v prvi polovici leta 2004 organizirali posvet »Usmerjanje oseb s posebnimi potrebami in vključevanje v programe«. Posvet je razgrnil problematiko na področju usmerjanja oseb s posebnimi potrebami in problematiko zagotavljanja ustreznih programov ter pogojev za njihovo uspešno rast. Opozorila, ki so jih udeleženci posredovali na posvetu, so predstavljala izhodišče za nadaljnje aktivnosti društva na področju usmerjanja oseb s posebnimi potrebami in zagotavljanjem pomoči. Udeleženci posveta, tako teoretiki kot praktiki so s številno udeležbo pokazali na interes in pripravljenost za razreševanje široke in večplastne problematike, ter javnosti posredovali temeljno sporočilo posveta – utrjevanje strpnega sobivanja v različnosti.

Glede na nujnost nadaljnjih aktivnosti na področju usmerjanja otrok in odraslih s posebnimi potrebami in zagotavljanju ustreznih pomoči v različnih izobraževalnih programih, smo tej problematiki namenili tudi XIII. izobraževalne dneve specialne in rehabilitacijske pedagogike/defektološke izobraževalne dneve, v letu 2005. Sprejeli smo pomembne zaključke:
Na področju usmerjanja oseb s posebnimi potrebami smo predlagali oziroma izpostavili naslednjo problematiko:

člani komisij za usmerjanje bi morali imeti licenco,

težave pri pridobivanju soglasij staršev za usmeritev otroka in za vključitev v posamezne programe,

dolgotrajnost postopka do začetka izvajanja programa v škodo otroka, ob tem, da imajo člani komisij za usmerjanje malo časa za kakovostno diagnosticiranje,

težave v zvezi z ustreznostjo usmeritve glede na vrste in stopnje motenj,

pritiske šol in staršev na že izdane odločbe,

potrebno je ugotavljanje ustreznosti usmeritve in izvajanje le-te itd.
Na področju programov vzgoje in izobraževanja, kjer smo izpostavili naslednje:

programe za posamezne skupine oseb s posebnimi potrebami je potrebno vključiti v doslej obstoječo mrežo programov,

pripraviti je potrebno manjkajoče programe,

izvesti evalvacije za uvedene programe,

potrebno je proučiti prehajanje med programi,

omejevanje izvajanja programov zaradi finančnih razlogov na ravni države in občin itd.

Na podlagi zaključkov smo na seji GO oblikovali delovne skupine za pripravo analize stanja ter utemeljene predloge za spremembe na področjih:

Kodeksa etike specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije in pravil stroke,

usmerjanja oseb s posebnimi potrebami in kompetentnosti različnih strokovnjakov, dodatne učne pomoči in ustreznosti usmeritve,

obstoječih in novih programov vzgoje in izobraževanja,

pravilnikov in podzakonskih aktov na področju vzgoje in izobraževanja.

Priprave razvojnih aktivnosti sta vodila komisija društva za razvoj področja in glavni odbor društva.

2. Izobraževanje

Vsako leto so bili organizirani tri dnevni defektološki izobraževalni dnevi oziroma izobraževalni dnevi specialne in rehabilitacijske pedagogike in sicer:

X. defektološki izobraževalni dnevi so potekali od 13. do 18. maja 2002 v Portorožu. Obravnavana je bila aktualna tema: »Osebe s posebnimi potrebami v procesu inkluzije ter vloga defektologa v specializiranih institucijah«. Sprejeta stališča so bila objavljena v internem biltenu Obvestila.

XI. defektološki izobraževalni dnevi, ki so potekali od 22. do 24. maja 2003 na Rogli so bili usmerjeni v izvajanje našega strokovnega dela z aktualna tema: »Komplementarne metode za spodbujanje potencialov oseb s posebnimi potrebami«. Udeležencem so bile predstavljene teoretične osnove spodbujanja otrokovih potencialov preko komplementarnih metod dela, dragocenost izobraževanja pa so predstavljale delavnice, v katerih so se udeleženci tudi preko lastne aktivnosti seznanjali z različnimi pristopi strategijami spodbujanja otrokovih potencialov. Izobraževanje so v veliki meri obogatili tudi prispevki praktikov.

Na XII. defektoloških izobraževalnih dnevih, ki so bili izvedeni od 13. do 15. maja 2004 na Rogli, je bila obravnavana aktualna tema: »Novi programi – novi izzivi«. Izobraževanje je potekalo plenarno in v obliki delavnic. Udeležencem so bile predstavljene pomembnejše novosti na področju usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, spremenjeni vlogi staršev, učiteljev, vzgojiteljev in specialnih in rehabilitacijskih pedagogov ter novosti na področju vzgoje in izobraževanja oseb z zmernimi, s težjimi in najtežjimi motnjami v duševnem razvoju. Poleg teoretikov, so svoje izkušnje in dosežke predstavili tudi praktiki. Različni pristopi izvajanja vzgoje in izobraževanja oseb s posebnimi potrebami so bili predstavljeni v devetih delavnicah, ki so jih vodili teoretiki in praktiki. Delavnico na temo »Avtizem, dejavniki in predsodki«, sta pripravila gosta iz tujine. Številni prispevki praktikov so potrdili kakovost izvajanja vzgoje in izobraževanja ter pomembno obogatili izobraževalne dneve.

Na XIII. izobraževalnih dnevih specialne in rehabilitacijske pedagogike/defektoloških izobraževalnih dnevih, od 09. do 11. maja 2005 na Debelem Rtiču, pa je bila obravnavana aktualna tema: »Usmerjanje otrok in odraslih s posebnimi potrebami in zagotavljanje ustrezne pomoči v različnih izobraževalnih programih«. Udeležencem je bila predstavljena pomembnejša problematika na področju usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, spremenjeni vlogi staršev, učiteljev, vzgojiteljev in specialnih in rehabilitacijskih pedagogov ter novosti na področju vzgoje in izobraževanja otrok in odraslih s posebnimi potrebami. Poleg teoretikov, so svoje izkušnje in dosežke predstavili tudi praktiki. Številni prispevki so potrdili nujnost po poglobljeni evalvaciji koncepta vzgoje in izobraževanja oseb s posebnimi potrebami in oblikovanju predlogov za kakovostno izvajanje vzgoje, izobraževanja in usposabljanja v korist oseb s posebnimi potrebami.
Sprejeti zaključki so bili posredovani Ministrstvu za šolstvo in šport in objavljeni na spletnih straneh društva, predstavljajo pa nadaljnje razvojne naloge društva.

Na izobraževalnih dnevih je bilo letno od 150 do 200 udeležencev.

3. Mednarodno povezovanje in sodelovanje

Na mednarodnem področju je bila osrednja aktivnost v letu 2002 sodelovanje na mednarodnem poletnem srečanju Euro 2000 v Nemčiji s skupino VDC Polž iz Maribora.

Aktivnosti v letu 2003 so bile usmerjene v sodelovanje na mednarodnem poletnem srečanju Euro 3000 v Luxemburu s slovensko skupino VDC Polž iz Maribora in VDC Murska Sobota ter sodelovanje na Evropski skupščini logopedov v Malmo na Švedskem. V tem letu se je vzpostavilo tudi sodelovanje z Hrvaško in Srbijo in Črno goro.

Tudi v letu 2004 je na mednarodnem področju, Društvo defektologov Slovenije sodelovalo na pripravah za mednarodno poletno srečanje Euro 3000, ki naj bi bilo junija 2004 v Caorliju v Italiji. Skupaj s predstavniki VDC Koper smo se udeležili pripravljalnega sestanka v marcu 2004. Mednarodno srečanje na temo Morje in sonce 2004 v Caorliju ni bilo realizirano. Organizatorjem iz Udin ni uspelo pravočasno zagotoviti dokumentacije in finančnih sredstev. Sprejet je bil sklep, da se leta 2005 organizira srečanje v Franciji. Sklicana sta bila dva pripravljalna sestanka v Mulhousnu.

Povezovanje društva v prostoru dežel Alpe Jadran je obsegalo predvsem usmeritve za izmenjavo strokovnih gradiv, ter dosežkov na športnih, kulturnih in drugih področjih.

V tem letu smo se udeležili smo posveta v Trakoščanih na Hrvaškem.

K sodelovanju na likovnem bienalu v Črni na Koroškem smo povabili številne ustanove iz Avstrije in Italije.

V mesecu oktobru 2004 smo se z zaprošenim uvodnim referatom udeležili mednarodnega kongresa psihopedagogov v Italiji.

V reviji ŠKRAT (Trst) smo objavili zaprošen prispevek o integraciji otrok v OŠ, z naslovom »Kaj pa pravice otrok? Kdo bo zaščitil otroke pred sprenevedanjem odraslih?«. Prispevek je za društvo pripravila ga. Nevenka Vidmar.

V letu 2005 je bilo v okviru EURO 3000 načrtovano srečanje na temo: Skupno učenje ob delu in skrb za življenjske in delovne pogoje zmerno in težje duševno prizadete osebe. Srečanje je bilo v Franciji (Mulhouse od 6. do 15. julija). Na srečanje se je prijavil VDC Koper in vse do konca junija so potekali razgovori po elektronski pošti. Tik pred odhodom v Francijo, pa je VDC koper (zaradi preselitve v nove prostore) odpovedal udeležbo. Izrazili so željo, da želijo sodelovati v letu 2006 na EURO 3000.

Junija 2005 smo poslali OŠPP in VDC povabilo s Koroške za sodelovanje na njihovih ustvarjalnih delavnicah.

Na likovni bienale v Črni na Koroškem smo povabili sorodne ustanove iz Koroške, Italije in Hrvaške (Center v Črni so bili poslani naslovi ustanov).

Povezovanje društev v prostoru Alpe Jadran je potekalo tudi v smislu izmenjave strokovnih predavanj (v Trstu je bila posredovana tema: Zakonodaja na področju ljudi s posebnimi potrebami v Sloveniji).

Oddane so bile pobude za sodelovanje s sosednjimi deželami na športnem in kulturnem področju.

Številne povezave, izmenjave in srečanja so potekala direktno z ustanovami v zamejstvu.

4. Srečanje članstva – dnevi specialnih in rehabilitacijskih pedagoginj in pedagogov/dnevi defektologinj in defektologov

Srečanja so bila organizirana:

v Postojni – 27.9.2002, soorganizatorji srečanja so bili VZ Planina, ZVI Logatec, CIOU Janka Premrla Vojka, Vipava in VDC Postojna,

v Veržeju – 27.9.2003, soorganizator srečanja je bil VIZ Veržej,

v Črni na Koroškem – 26.9.2004, soorganizator srečanja je bil CUDV Črna na Koroškem,

v Ljubljani – 30.9.2005, soorganizator tradicionalnega srečanja je bil ZU Janeza Levca, Ljubljana.

Udeležba na posameznih srečanjih je bila od 150 do 250 udeležencev.

5. Priznanja društva

Na podlagi javnega razpisa in pravilnika o priznanjih društva so bila za posamezno leto najzaslužnejšim članicam in članom podeljena priznanja Antona Skale – najvišja priznanja področja za uspešno dolgoletno delo, zaslužnim članicam in članom priznanja strokovnih sekcij društva ter priznanja za najboljša oziroma najkvalitetnejša otroška in mladinska glasila zavodov za usposabljanje.

Priznanja Antone Skale in priznanja za glasila so bila podeljena na dnevu specialnih in rehabilitacijskih pedagoginj in pedagogov/ dnevi defektologinj in defektologov. Prav tako je bila na letnem srečanju organizirana razstava glasil prispelih na razpis. Priznanja strokovnih sekcij društva so bila podeljena na izobraževalnih dnevih specialne in rehabilitacijske pedagogike/defektoloških izobraževalnih dnevih.

Skupaj je bilo podeljenih 24 priznanj Antona Skale za najzaslužnejše posameznike in 4 priznanja za ustanove. Priznanj za najboljša otroška in mladinska glasila zavodov je bilo podeljenih 24. Priznanj strokovnih sekcij društva je bilo podeljenih skupaj 180, od tega LDP sekcija 52 priznanj, ZZTDP sekcija 38 priznanj, MVO sekcija 20 priznanj, SURDO sekcija 20 priznanj, LOGO sekcija 20 priznanj, TIFLO sekcija 10 priznanj, FIBO sekcija 18 priznanj in MSRP 2 priznanji.
.

6. Sekcije društva

Pomembna oblika dela in povezovanja članic in članov po posameznih strokovnih področjih so bile sekcije društva. Društvo je imelo v tem obdobju devet sekcij, od tega osem strokovnih in eno interesno sekcijo. Aktivnost in dejavnost sekcij društva je bila, skladno z dosedanjo prakso, organizirana v okviru upravnih odborov ter preko dogovorjenih skupnih akcij za posamezno področje. Upravni odbori sekcij so poleg strokovne problematike društva obravnavali posamezna področna vprašanja. Poleg tega so v posameznih sekcijah izvedli vsaj eno pomembnejšo skupno nalogo oziroma obravnavali še naslednje:

6.1.
LMDR – sekcija za usposabljanje oseb z lažjimi motnjami v duševnem razvoju je kot stalno vsakoletno akcijo organizirala glasbeno revijo »Zapojmo, zaigrajmo, zaplešimo«. Pri organizaciji je poleg upravnega odbora sekcije sodeloval zavod za usposabljanje iz posameznega kraja in Sožitje – zveza društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije. Povprečno je na reviji sodelovalo po 40 skupin, skupno s 600 nastopajočimi in 100 spremljevalci.

Glasbene revije so bile organizirane:

v Ljubljani (2002), soorganizatorji so ZU Janeza Levca, Ljubljana in Sožitje,

v Mariboru (2003), soorganizator OŠ Gustava Šiliha, Maribor in Sožitje,

v Celju (2004), soorganizator OŠ Glazija, Celje in Sožitje,

v Domžalah (2005), soorganizator OŠ Roje, Domžale in Sožitje.

LMDR sekcija je tudi pripravila in uskladila opis opravil in delovnih nalog za učitelja/učiteljice za osebe z motnjo v duševnem razvoju.

6.2.
ZTTMDR – sekcija za usposabljanje oseb z zmernimi, s težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju je skrbela in vsako leto izvajala, preko dogovorjenih izvajalcev, strokovne seminarje za člane iz svojega področja.

ZTTMDR sekcija je organizirala in pripravila:

posvet na temo »Vseživljensko učenje oseb z zmernimi, s težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju« v Dornavi

delavnico na temo vseživljnjskega učenja na Rogli

sodelovala pri pripravi Programa za izobraževanje in usposabljanje – raven za življenje in delo

sodelovala pri prenovi Programa vzgoje in izobraževanja otrok in mladostnikov z zmernimi, težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju in drugimi dodatnimi motnjami. Sklep o posebnem programu vzgoje in izobraževanja je bil objavljen v Url. št. 102, 15. novembra 2005.

6.3.
MVO – sekcija za usposabljanje oseb z motnjo vedenja in osebnosti je sodelovala ali bila nosilec vrste aktivnosti in obravnavala vrsto skupnih strokovnih vprašanj. Izvedeno je bilo več različnih seminarjev na različne teme ter vsako leto tradicionalna okrogla miza o tekoči in aktualni problematiki v zavodih. Vsako leto je sekcija sodelovala tudi pri organizaciji zavodiade (družabno in športno srečanje) ter tradicionalnega družabnega srečanja »Pohod po Jurčičevi poti«.

MVO sekcija je organizirala in pripravila:

seminar na temo Pomoč otroku/mladostniku v mreži ustanov

seminar na temo Pogled v obstoječe in nove oblike obravnavanja mladostnikov s težavami v socialni in tegraciji

seminar na temo Razvajenost- produkt permisivne vzgoje, ki se je ponovil kar 5x

Senzitivity treking 1 in 2

Vsako leto je MVO sekcija uredila in izdala po eno številko revije »Ptički brez gnezda«. Organizirana sta bila tudi strokovna obiska v sorodne ustanove in sicer v Srbijo in Češko.

6.4.
SURDO – sekcija za usposabljanje oseb z motnjami sluha je za Ministrstvo za zdravje pripravila predloge in spremembe surdopedagoških storitev z namenom, da se ovrednotijo po izobrazbi, pripravila je prvi osnutek programa za specializacijo surdopedagoga, organizirala strokovno ekskurzijo v Švico ter začela z opisom surdopedagoških storitev.

6.5.
LOGO – sekcija za usposabljanje oseb z motnjami govora je v soorganizaciji ZGN Ljubljana in Urada RS za invalide in bolnike organizirala 1. kongres logopedov Slovenije na temo »Logopedija za vsa življenska obdobja« z mednarodno udeležbo, ki je potekal na Bledu od 19. do 21. marca 2003. Na povabilo podpredsednika CPLOL-a sta se predstavnika LOGO sekcije udeležila Evropske skupščine logopedov, ki je potekala od 17. do 19. oktobra 2003 na Švedskem. Sestavili so skupino za oblikovanje logopedskih storitev v zdravstvu. 20. maja 2004 je imela v Radovljici Občni zbor z Ustanovno skupščino Društva logopedov Slovenije. Samostojnost in reprezentativnost društva sta pogoj za polnopravno članstvo v CPLOL. Od 28.avgusta do 2. septembra 2004 so se aktivno udeležili kongresa logopedov in foniatrov v Avstraliji. Po uspešni predstavitvi Društva logopedov Slovenije na Evropski skupščini logopedov 7. maja 2005 v Grazu, so postali polnopravni člani Evropskega združenja logopedov – CPLOL.

6.6.
TIFLO – sekcija za usposabljanje oseb z motnjami vida je sodelovala pri pripravi predmetnikov, programov specialnega usposabljanja in prilagojenih učnih načrtov za posamezne predmete za devetletno šolanje slepih in slabovidnih. Predstavljen je bil računalniški program Quick Tac, ki je namenjen vsem, ki želijo kreirati, oblikovati in tiskati tipne slike. Dve predstavnici TIFLO sekcije sta predstavili kriterije za ugotavljanje funkcionalnega vida po tujem modelu, ki je bil predstavljen na Nizozemskem. Imenovana je bila tudi skupina, ki bo pripravila predlog standardizacije brajeve notacije za matematične znake za zapise na računalniku – 8 točkovni sistem. Organizirali so strokovni posvet na temo »Nekaj pomembnih elementov pri izobraževanju slepih in slabovidnih otrok in mladostnikov. Prav tako so se vsi člani sekcije seznanili s poročilom predsednice republiške podskupine za slepe in slabovidne o sprejetih programih in učnih načrtih za slepe in slabovidne.

Leta 2004 je potekalo združevanje Centra za slepe in slabovidne Škofja Loka in Zavoda za slepo in slabovidno mladino Ljubljana. S 1. 9. 2004 je proces VI stekel v Ljubljani.

6.7.
FIBO – sekcija za usposabljanje oseb z motnjami v gibalnem razvoju Delo sekcije je intenzivno potekalo na področju priprave zdravstvenih normativov (ZUIM Kamnik in CUIO Vipava). Skrb za razvoj področja in seznanjanja s specifiko vzgoje in izobraževanja ter celostnega usposabljanja gibalo oviranih otrok in mladostnikov se je izkazovalo tudi preko strokovnih člankov in aktivnih referatov na državni ravni. Člani sekcije so si aktivno prizadevali za uveljavljanje specifik ter strokovno utemeljevali pomembnost celostnega usposabljanja in interdisciplinarnega pristopa.

6.8.
ŠTUDENTSKA sekcija je organizirala srečanje z naslovom »Famozni defektologi«, prireditev Novoletna darila za otroke mamic in očetov študentov Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, nadalje je organizirala video večer in izmenjava zapiskov, tutorstvo med študenti defektologije in tutorstvo za prve letnike, okroglo mizo na temo »Timsko delo«, strokovno ekskurzijo v Vipavo, Beograd v Črno na Korošem in brucovanje. Organizirala je predavanje dr. Ruglja in predavanje o metodi dela Marije Montessori. V sodelovanju s Centrom za slepe in slabovidne in Pedagoško fakulteto Univerze v Ljubljani je organizirala razstavo: »Kaj, kako, zakaj tako?« Na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani je izobesila oglasno desko sekcije. Pod pokroviteljstvom društva je študentka septembra 2005 sodelovala v mednarodnem projektu EVS (Europian Voluntary Service) na temo Global Justice.

Vseh osem sekcij je pripravilo tudi predloge za letno podelitev priznaj strokovnih sekcij društva.

7. Informiranje članstva

Obveščanje članic in članov je društvo zagotavljalo preko lastne spletne strani in izdaje internega biltena Obvestila društva in SOUS (v uveljavljeni obliki in tehniki).

Obveščanje širše javnosti o delu društva je bilo posebej aktivno in prepoznavno na organiziranih okroglih mizah oziroma javnih razpravah, ob vsakoletnih izobraževalnih dnevih specialne in rehabilitacijske pedagogike/defektoloških izobraževalnih dnevih ter ob dnevih specialnih in rehabilitacijskih pedagoginj in pedagogov/defektologinj in defektologov.

V letu 2005 je bila prenovljena spletna stran društva, na kateri si lahko člani in drugi ogledajo osnovne informacije o društvu, založniški dejavnosti, obveščanju in izobraževanju ter usposabljanju, delu in varstvu oseb s posebnimi potrebami v Sloveniji.

8. Založništvo

Kot so soizdajatelj, je društvo skupaj s Pedagoško fakulteto Univerze v Ljubljani – Oddelkom za specialno in rehabilitacijsko pedagogiko, Skupnostjo organizacij za usposabljanje Slovenije ter založbo CenterKontura, izdalo vsako leto po tri številke revije Defektologica Slovenica – Specialna in rehabilitacijska pedagogika, osrednje in edine znanstvene in strokovne revije za področje defektologije – specialne in rehabilitacijske pedagogike v Sloveniji.

Letni obseg revije je bil do 40 avtorskih pol, od tega 22 avtorskih pol znanstvenega besedila in 17 strokovnega besedila.

V sodelovanju z Državnim svetom RS je društvo izdalo Zbornik prispevkov in referatov iz razprave na okrogli mizi: Usmerjanje oseb s posebnimi potrebami in vključevanje v programe.

9. Kulturna dejavnost društva

Razstava »Prometna vzgoja drugače« iz slovenskega natečaja za izbor likovnih del s prometno vzgojno vsebino med zavodi za usposabljanje, ki je bila prvič organizirana v šolskem letu 1997/98. Društvo je izvedlo razstavo izbranih risb iz natečaja. Razstava je bila organizirana v Zgodovinskem atriju Mestne občine Ljubljana od 2. do 30. septembra do 11.oktobra 2003;

Soorganizator natečaja je bil Svet za preventivo v cestnem prometu RS in Mestna občina Ljubljana.

10. Športna dejavnost

Športna srečanja so bila kot letne in zimske igre delavcev zavodov za usposabljanje organizirana skupaj z SVIZ Konferenco zavodov za usposabljanje in Skupnostjo za usposabljanje Slovenije. Letne igre so bile izvedene oziroma organizirane v dveh do treh športnih panogah (odbojka, tenis, kegljanje). Zimske igre pa so bile izvedene oziroma organizirane v do dveh športnih panogah (veleslalom, tek na smučeh). Športne igre so bile:

za leto 2002 v Veržeju (5.10.2002),

za leto 2003 na Kobli (1.3.2003) in Ljubljani (6.10.2003),

za leto 2004 na Kaninu (13..2004),

za leto 2005 v Rogaški Slatini (12.3.2005) in v Škofji Loki (8.10.2005).

Posameznega tekmovanja se je udeležilo od 100 do največ 165 delavcev zavodov.

11. Pokroviteljstva

Kot eden od pokroviteljev je društvo sodelovalo in podpiralo naslednje širše akcije oziroma aktivnosti:

Likovno kolonijo otrok in mladostnikov ter njihovih mentorjev iz zavodov in oddelkov za vzgojo in izobražervanje v organizaciji CUDV Črna na Koroškem;

Abilympiade Slovenije v organizaciji CUOI Janka Premrla Vojka, Vipava

Likovni bienale učencev osnovnih šol s posebnimi potrebami v organizaciji OŠ Gustava Šiliha, Maribor (2003) in OŠ dr. Slavka Gruma, Zagorje ob Savi (2005).

12. Sodelovanja in povezovanja društva

Pri obravnavi posameznih vprašanj in izvedbi aktivnosti je društvo posebej sodelovalo z Skupnostjo organizacij za usposabljanje Slovenije, Pedagoško fakulteto Univerze v Ljubljani, Zavodom RS za šolstvo, Socialno zbornico Slovenije, Šolo za ravnatelje, Sožitjem – Zvezo društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju in Zvezo društev za cerebralno paralizo Slovenije – Sonček. Prav tako je bilo v tem obdobju ponovno vzpostavljeno medsebojno sodelovanje s Društvom defektologov iz Hrvaške, Srbije in Črne Gore ter Bosne in Hercegovine.

Uveljavljanje strokovnih stališč društva je društvo zagotavljalo z imenovanjem posameznikov in skupin v različna delovna telesa pri državnih organih in drugih strokovnih institucijah. V Svet za področje vzgoje, izobraževanja in usposabljanja otrok s posebnimi potrebami je društvo predlagalo dva člana iz ožjega vodstva društva ter enega v Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje.

14. Delo organov društva

Skladno s pravili društva je bil vsako leto organiziran Občni zbor društva, ki je obravnaval in sprejel delovno in finančno poročilo za preteklo leto ter delovni in finančni plan za tekoče leto.

Skupne akcije oziroma aktivnosti je povezoval in koordiniral glavni odbor društva in sicer preko svojih stalnih komisij in drugih organov oziroma teles društva. Glavni odbor društva je imel letno 4 do 5 rednih sej. Glavni odbor društva je imel skupaj v 4 letih 20 rednih sej.

Posamezne stalne komisije so imele v preteklem obdobju od enega do dva sestanka, predsedstvo glavnega odbora pa se je redno sestajal na dva do tri mesece..

Ljubljana, 09.3.2006